Dejstva, da je osnovna šola pomembna, so se zavedali že v času vladanja Marije Terezije. Ta je leta 1774 uvedla prvi šolski zakon, s katerim je osnovna šola postala obvezna. Bila je brezplačna vzgojna in izobraževalna ustanova, v kateri je pouk potekal v materinščini. Obiskovali so jo otroci vseh starosti ne glede na razredno ali stanovsko pripadnost. Šola je bila ljudska, trirazredna, tako imenovana trivialka, ker so v njej poučevali verouk, branje in pisanje ter računstvo.

Jurij Coklar, duhovnik, je leta 1780 ustanovil ribniško nedeljsko šolo, v kateri je najprej poučeval verouk, kasneje tudi branje. Šola je bila v celoti v pristojnosti vuzeniške nadžupnije in je imela okrog deset učencev. Od leta 1786 so šolo nadaljevali duhovniki, med njimi sta bila Franc Penhar in Pavel Wončina. Po letu 1810 pa se je v pouk vključilo še računstvo, ki ga je uvedel kaplan Markus Hamerlitz. Leta 1806 je v Ribnico na Pohorju prišel prvi pravi učitelj Jurij Reš in takrat je število učencev začelo naraščati, šola pa je postala redna javna trivialka. Leta 1807 je kaplanija šoli dodelila lastno šolsko stavbo. Za Rešem, ki je v Ribnici na Pohorju poučeval do leta 1811, so prišli drugi učitelji, med njimi Franc Tantscher in Jurij Wradatsch, od katerega je ohranjen šolski dnevnik iz leta 1816, kjer je zapisano, da je njegovo šolo obiskovalo devet dečkov in štirinajst deklic.

15. septembra 1822 je lavantinski škofijski konzistorij na mesto začasnega učitelja na ribniški šoli postavil Andreja Novaka iz Dobrle vasi. Novak je kmalu postal stalni učitelj in je tu deloval 47 let, kar je za ta čas zelo dolga doba. Iz zapisov o njem lahko sklepamo, da je bil redoljuben, prizadeven in dolžnosti zvest človek, kar se kaže tudi v porastu števila učencev. Leta 1842 jih je bilo skoraj devetdeset in morali so dozidati še eno učilnico, ki jo je na lastne stroške zgradil Gradišnik, ribniški mojster in velik. Število učencev je naraščalo in Novak je zaprosil za pomoč, ker je le-to preseglo število sto. Škofija bi mu ustregla, če bi pomočnika plačeval iz svojega žepa, kar pa, ob že tako slabih pogojih, ni bilo mogoče. Novak je vztrajal in leta 1856 obnovil prošnjo. Pojasnil je, da bo s krajevno pomočjo pomožnemu učitelju nudil vso oskrbo. Škofija mu je poslala Martina Zupančiča, ki je v Ribnici na Pohorju ostal do leta 1860.

Verskim ustanovam je skladno s cerkvenim šolskim zakonom iz leta 1805 pripadalo nadzorovanje šolstva. Župnik je imel v oblasti farni nadzor in je lahko imenoval šolskega nadzornika. Kot prvi je bil imenovan Giuseppe Girometha, italijanski priseljenec v Josipdolu, po letu 1831 so sledil Ignac Kunčnik, od 1840 do 1846 Jurij Pogelscheg, od 1846 do 1858 Peter Pachernigg in od 1859 do 1867 Karl Puhr. V šolski kroniki je navedeno, da je po letu 1869 ostalo mesto nadzornika nezasedeno, ker je cerkveno šolsko nadzorstvo zavrnilo kandidata Rudolfa Tommasija. V kroniki so tudi zapisi o učnih uspehih učencev ribniške šole, napisanih v poročilih okrožnega šolskega nadzorstva v Vuzenici. V njih se vrednoti bralna zmožnost učencev, pouk nemškega jezika, upoštevanje raznih stavčnih ločil, torej slovenskega pravopisa in učenčevi uspehi. Cerkveni nadzor je bil še posebno pozoren do pouka v maternem jeziku, tudi na ribniški šoli, za kar gre zasluga Slomšku, ki je preprečil širitev germanizacije. Ohranjena pa sta tudi primera pritožb, da ribniška šola preveč zapostavlja pouk nemškega jezika in naj bo pouk v nemškem jeziku, kar bi koristilo vsem tistim, ki bi želeli nadaljnje pridobivanje izobrazbe za znanost, umetnost, gospodarstvo in šolstvo. Pa tudi tem, ki se želijo izučiti za obrtnike ali bodo vpoklicani v vojsko, kjer so vsa povelja izključno v nemščini. Vključeni so bili tudi kmetje, da bi lahko sklepali posle z ljudmi iz nemških okrajev. Zapisano je, da hočemo ostati Slovenci, vendar si želimo, da se v vseh treh razredih župnijske šole v Ribnici na Pohorju pouk izvaja v nemščini. Ker se visoki deželni odbor ni odzval na pritožbo, je bila naslednja naslovljena neposredno na visoko cesarsko-kraljevo šolsko ministrstvo na Dunaju: 6. junij 1866: Visoko cesarsko ministrstvo za šolstvo in kulturo naj nam blagovoli odobriti, da pouk na šoli v Ribnici na Pohorju poteka tako, da se v 1. in 2. razredu izvaja v mešanem, torej v nemškem in slovenskem jeziku, v 3. razredu pa zgolj v nemščini, namesto do zdaj vpeljanega iz vseh delov sveta sestavljenega slovenskega jezika, katerega niti učitelj in še manj učenci ne zmorejo povsem razumeti. Tu nam pač ne preostane kaj drugega, kakor da se čudimo takšnemu razumevanju in omalovaževanju slovenščine, ki jo je cesarski zakon prav tako kakor nemščino upošteval kot deželni jezik.

Kljub temu da je bila pritožba poslana na visoko cesarsko-kraljevo šolsko ministrstvo na Dunaju, ni obrodila sadov. Iz cesarsko-kraljevega okrajnega urada Radlje je 18. februarja 1868 prišlo sporočilo, da podpirajo dosedanji pouk v Ribnici na Pohorju in ne najdejo razloga za preureditev pouka. Učbeniki naj ostanejo enaki, razen v 3. razredu se dovoli tudi II. nemška jezikovna vadnica poleg velike slovensko-nemške čitanke. Nemško izrazoslovje naj se istočasno s slovenskim uvaja pri pouku računstva, verouk pa naj poteka tako, kakor ga je vpeljala župnija.

O delovanju ribniške nedeljske šole nam v šolski kroniki poroča dopis konzistorialnega predstojništva: 23. april 1852: Tudi na Ribnici je razvidno, da nedeljska šola z dejavnostjo kateheta Josefa Schocherja uspeva zelo dobro. Šola na tedenske delovne dneve (Werktagsschule) pa v nasprotju s prvo z vsemi 112 učenci hodi še naprej po starih tirnicah. Namesto da poroča, katere predmete poučujejo, kateri učenci se posebno odlikujejo, se učitelj še vedno rajši predaja pritoževanju nad slabim gospodarskim stanjem šole s pripombo, da bo na tej osnovi prej ali slej zdrknila na raven neugledne zasebne. Dve leti kasneje je konzistorij poročal o uspehih ribniške nedeljske šole z navedbo: 27. december 1854: Uspeh semestralnega izpita šole v Ribnici na Pohorju je tako iz verouka kakor iz drugih predmetov pokazal več kot zadovoljivo stanje.

Tekoče šolske stroške je deloma poravnala občina, deloma pa patron kot namestnik države. Pomeni, da sta stroške poravnala vuzeniška nadžupnija in graščinsko posestvo Bukovje pri Dravogradu. V Ribnici na Pohorju so, skladno z novim šolskim zakonom, leta 1864 oblikovali svoj šolski župnijsko-občinski odbor. Vanj so bili izvoljeni Anton Jellen in Josef Grögl iz Ribnice, Ignaz Sgerm in Andreas Grögel z Janževega Vrha in Josef Zapečnik iz Hudega Kota. Anton Jellen je bil izvoljen za predsednika. Odboru v šolski stavbi ni uspelo opraviti najnujnejših popravil, edina pravočasna oskrba je bila oskrba šole z drvmi. Odbor, ki tako ali tako ni bil sposoben, je hitro doživel konec.

Najvišji šolski zakoni so bili sprejeti in potrjeni 25. maja 1868, 8. februarja in 14. maja 1869 ter so avstrijsko in štajersko šolstvo zastavili na novih temeljih. Okrajna šolska oblast se je na novo oblikovala 8. februarja 1869. Nastal je okrajni šolski svet, v katerega so bili v Ribnici na Pohorju izvoljeni Lukas Držečnik, Josef Feschofer iz Ribnice na Pohorju, Ignaz Sgerm iz Janževega Vrha, Josef Zapečnik in Franz Pfeifer iz Hudega Kota, Rudolf Tomassi pa je bil imenovan za krajnega šolskega preglednika. Člana tega sveta sta postala še nadučitelj Andrej Novak in župnik Maksimilijan Globočnikter. Novaka pa je nadomeščal podučitelj Martin Regoršek. 1. januarja 1870 je bil slovesno nameščen za stalnega nadučitelja Mihael Nerat. Bil je prvi pisec šolske kronike in je sproti urejal podatke. Šolsko leto 1870/71 je obiskovalo pouk že kar 119 učencev in Mihael Novak je začasno dobil učiteljsko mesto. Učenci so bili razdeljeni v tri oddelke, uvedli so poldnevno poučevanje oz. dopoldanski pouk. Franc Hafner, poklicni strokovni nadzornik, je ribniško šolo obiskal 8. maja 1871. Sklical je sestanek, na katerem so sklenili odkupiti zemljišče sosednjega kmeta z namenom, da uredijo šolski vrt. Sklenili so tudi, da bodo šolske maše s spovedjo ob veliki noči ter na začetku in koncu šolskega leta. Šolsko leto so zaključili s praznikom. Šola je uradno zaživela kot dvorazrednica 6. novembra 1871, z novim šolskim letom, njen postopek pa je začel Mihael Novak. Pouk je obiskovalo 149 učencev in novo mesto podučitelja je dobil Johann Kocmuth.

(Tina Fric, diplomsko delo: KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA RIBNICE NA POHORJU IN JOSIPDOLA)

Zgodovina občine

Razvoj šolstva

Steklarstvo

Znane osebnosti