Vzrok za nastanek kamnoloma so sestavine v zgradbi Pohorja. Zanj so značilne metamorfne kamnine. Te nastajajo v izjemnih pogojih globoko pod površjem s preoblikovanjem že obstoječe kamnine v novo. Njegova glavna jedrna sestavina je tonalit oz. pohorski granit, kot ga poimenujejo domačini.

Okrog leta 1885 je začel nad steklarno v Josipdolu delovati prvi kamnolom, za njim še štirje. Skupaj s posestjo in steklarno jih je po smrti Julija Gasteigerja podedovala njegova edinka Jozefina. Kasneje je bilo v lasti Milana Lenarčiča.

Na začetku so izdelovali le granitne kocke za tlakovanje cest, ko pa se je nad prvim kamnolomom odprl še drugi, so začeli izdelovati tudi večje plošče, robnike in kvadre. Ženske so s cepilnimi napravami izdelovale granitne kocke, moški pa so cepili večje granitne sklade. Izdelke so odvažali s konji in voli do sodobne Lenarčičeve mašinžage v Josipdolu. Lenarčič, takratni lastnik posestva Josipdol in kamnoloma, je okoli leta 1923 dal zgraditi ozkotirno železnico, po kateri so obdelane plošče vozili do železniške postaje v Podvelki. Razmah kamnoseštva je bil največji prav v času njegovega lastništva, kar pa se pri delavcih ni poznalo. Živeli so namreč v skrajnih socialnih razmerah, v barakah, ki so jih postavili glažutarji – steklarji, nekateri v Lenarčičevih stanovanjih, ki so jih morali dodatno odslužiti, spet drugi kot ofarji – delavci, ki so poleg službe delali še na lastnikovem posestvu – pri kmetih.

4. avgusta 1938 je nastala splošna stavka kamnoseških delavcev v vseh treh kamnolomih. Med obema vojnama je bilo zaposlenih veliko oglarjev, ker so oglje potrebovali kovači v kamnolomu za izdelavo svedrov, železnih palic, sekir in drugega kamnoseškega orodja. Med 2. sv. vojno je kamnolome izkoriščal okupator, in sicer z ujetniki na prisilnem delu, po vojni pa so bili nacionalizirani. Aprila 1984 so ga zaprli. S tem je zamrl tudi kraj. Ponovno so ga odprli julija 1985 in deluje še danes.

V muzeju na prostem si lahko ogledate, kako je potekalo delo.

(Tina Fric, diplomsko delo: KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA RIBNICE NA POHORJU IN JOSIPDOLA)

Ribniško jezero

Jezerski vrh

Kamnolom Josipdol

Lipov drevored v Josipdolu

Sgermova smreka

Etnološka zbirka Grubelnik

Muzejska zbirka in muzej na prostem

Muzej gozdarstva Lepšnik